Priblizno en mesec je trajalo, da sem se dejansko vsaj malenkost pobrala, da sem zacela razmisljat v pozitivo, da sem ugotovila, da se je brezveze sekirat..

Well, I’m at the beginning again. Skoraj da ne morem verjet, da me lahko ena sama stvar, en sam stavek postavi v polozaj, v katerem sem bila.

Do I have the strenght to start all over again?

Ta pesem mi je se posebej pri srcu.. melodija, besedilo..

The Wreckers - Leave The Pieces

Pred kratkim sem spet gledala film Hair. Vedno znova me navdusi in vcasih si zelim, da bi zivela v koncu 70ih, hipi scena in to.. Sploh mi je fajn, ko brskam po starih zadevah svoje mami, ki je bla vcasih hipi in najdem kaka ogromna soncna ocala (ki so zdaj spet v modi) z rdecim robom.. pa prav vidi se jim, da so stara. Wau

Glede na to, da sem trenutno precej dobre, optimisticne + pozitivne volje, me ima, da bi vse to delila z drugimi ljudmi.. People, let the sunshine in!*

Moj odnos do vseh ljudi je bil na zacetku enakovreden. Vsi ljudje, ki sem jih na novo spoznala, so imeli moje zaupanje in sem jih jemala kot sebi enakovredne. Ko so enkrat svoje zaupanje izgubili, ga niso dobili vec (enkrat sem sicer to svoje ‘pravilo’ prekrsila; never again!).

Na ljudi ne gledam vec enako kot prej. Sicer jih na zacetku se zmeram jemljem kot sebi enakovredne, ampak se ne zanasam vec nanje, ker sem ugotovila, da se na skoraj nobenega nemorem zanesti. Razen nase. Potrebovala sem OGROMNO casa, da sem to dojela, ceprav so mi ljudje okoli mene to znova in znova govorili.

Sele zdaj spoznavam, kako so ljudje lahko pokvarjeni. Prej sem vse stvari ‘pozrla’, jih nekam potlacila in pozabila nanje.. well, not anymore. Sem v obdobju, ko sem se dejansko zacela spoznavat in delat na sebi. Znova sem zacela ustvarjat, v enem mesecu sem prebrala toliko knjig, ko sem jih prej v enem letu.. Teh stvari prej nisem pocela (vsaj ne toliko, kot sem hotela), ker sem na prvo mesto postavljala Njo in ne sebe. Ce pa nisem imela Nje, sem na prvo mesto postavilo koga drugega, niti ni vazno koga. Na prvem mestu sem zdaj jaz. Na drugem jaz. Na tretjem jaz.. Pa nocem biti egoist, niti ne vem, ce je to, da sem na prvih parih mestih jaz sama, egoisticno dejanje. Ampak dejansko moram dojet, da ce ne bom kdaj pogledala tudi nase, se bom zlozila kot hisa iz kart, ki se jo s tezavo postavi nazaj.

Ne oziram se vec na ostale, delam to, kar meni pase.. and it feels good! Ceprav pa me se zmeram bolijo vse stvari, ki sem jih dozivela v zadnjem mesecu.. doma, med prijatelji, sploh pa na podrocju ljubezni.

Ljudje so tako pokvarjeni..

.. vendar verjamem v karmo. It all comes back.

Ena stvar, ki sem jo pogresala.. opazovanje soncnih zahodov na morju. Ni lepsega.. ali pa mogoce je. Opazovanje soncnih vzhodov na morju

Sem pa imela cudne sanje medtem, ko sem dopustovala.

Eno noc sem sanjala, da sem z neko gospo pometala verando pred hiso (mislim, da naj bi bila ta gospa moja mama), ziveli sva v hisi, o kateri lahko samo sanjam, okrog so bile palme.. Torej, pometali sva verando, ko kar naenkrat udari strela blizu naju in zagrmi in se zabliska in vse (btw, bojim se neviht in vsega) in mesto, kamor je udarila strela, je zagorelo. Kar naenkrat se pojavi nek velikan, ki je imel moc, da je lahko posiljal ognjene krogle, kamor se mu je zahotelo. Zacel je napadati in hisa najinih sosedov je zagorela. Soseda in njena mami prihitita k nam, midve steceva v mojo sobo in potem se zbudim. Ura je bila 5.58 zjutraj. Vstala sem in sla na obalo, kjer sem ujela soncni vzhod. Sanje so bile grozljive.

Se bolj grozljivo pa je bilo, da sem naslednjo noc spet imela totalno cudne sanje. Sanjala sem, da smo bili z mamo in ocetom na dopustu, ob morju. Zacelo se je oblacit in pihat in kar naenkrat sem v daljavi zagledala 3 tornade. Moj oce je naredil paniko (mame tukaj nisem vec opazla), jaz pa sem bila hladnokrvno mirna. Tornado nas je dosegel, ko smo bili se zunaj, in tisto sekundo, ko nas je dosegel, sem se zbudila, vsa premocena. Zaspala sem nazaj in sanjala spet iste sanje, tokrat z drugacnim ‘koncem’ in s to razliko, da sta bili v sanjah tudi moja sestra in psicka. Spet je divjal tornado, ko smo se sli skrit v neko hiso. Sestra je sla iskat psicko, ki je pobegnila na obalo, prihitela v hiso, potem smo se skrili in potem sem se zbudila.

Kaj te sanje pomenijo? Ali sploh kaj pomenijo? Najvecja ironija pa je, da je naslednji dan (vceraj) spet divjalo hudo neurje po Sloveniji, pa tudi po Medolinu, kjer sem dopustnikovala.

Cudno.

Vsekakor se se zmeram bojim neviht in neurij.

Joy, happiness, mercy, love..

I LOVE YOU!

They sing to you + you get a flower.. what more can you ask for?

Pogovor je nanesel tudi na njeno potovanje po Afriki letos februarja. Cisto me je navdusila z vsemi stvarmi, ki mi jih je povedala glede Afrike same, pa tudi glede ljudi tam.. Potem pa mi je povedala za neko kolegico, ki je sla v Ugando za 3 mesece kot vzgojiteljica v vrtcu, kot pomoc v njihovih vrtcih. Potrebujejo itak ogromno ljudi, ker je ogromno otrok.

Poslusala sem jo cisto zbrana in kar pozirala njene besede, nakar me vprasa, ce bi si to jaz zelela poskusit. Par trenutkov sem bila tiho. Potem sem se nasmejala. Zakaj pa ne? I’m young, celo zivljenje je se pred mano, obozujem potovanja and i’d really like to help people + da so otroci moje najvecje veselje on the whole planet, pa ceprav.. Otroci tam so bogi. Ne samo otroci. Ljudje nasploh. In 3 mesece ni tako majhno obdobje.

Dogovorili sva se, da zaenkrat pustiva to temo odprto, nedokoncano. Telefonirala bo par ljudem in malo povprasala, kako vse te stvari potekajo. Jaz moram tako ali tako koncat solanje, ampak februarja imam zakljucne izpite in potem sem do oktobra frej. Ceprav je marca, aprila in maja tam dezevno obdobje, i can still go in June.

Sicer je se dalec stran vse to in pojma nimam, kaj vse se bo zgodilo do takrat, ampak mislim, da to res potrebujem. Pa ne samo zdaj. Nasploh se mi zdi, da se ljudje prevec obremenjujemo s problemi, ki niso NIC v primerjavi s problemi ljudi v Afriki. Sekiramo se zaradi malenkosti, objokavamo ne vem kaj.. Medtem ko prides v Afriko in so ljudje, otroci srecni. Nasmejani. Pa skoraj da nimajo za jesti.

Sodelavka je bila tam samo en mesec. Pa se ji je zivljenje vseeno spremenilo.

I need that change.

Because I know it’s just another day, another morning without you, lying next to me.

Patience.

Time heals old wounds..

Time, music, art..

Ena najljubsih stvari v tej seriji so vrstice, ki jih Lucas oz Chad Michael Murray pove na zacetku al pa na koncu vsakega dela.

This one is one of my favourites.

Every once in a while people step up.
They rise above themselves.
Sometimes they surprise you.
And sometimes they fall short.
Life is funny sometimes. It can push pretty hard.
But if you look close enough, you find hope.. in the words of children.. in the bars of a song.. and in the eyes of someone you love.
And if you’re lucky - I mean if you’re the luckiest person on this entire planet - the person you love decides to love you back.

Vsec mi je blo tud tole.. by William Blake:

There are things that are known and things that are unknown. And in between.. there are doors.

http://www.youtube.com/watch?v=E6-Vih_zDec