Bada ba blog

Toliko enih stvari se mi podi po glavi, da ne vem, kam naj z njimi.. Mislim, da sem se v zadnjem mesecu malo oddaljila sama od sebe oz sem se nehala ukvarjati s sabo. To mi ni ravno vsec, ne smem izgubiti sebe, svojega notranjega obcutka, intuicije, zavedanja..

Zacela sem brat knjigo, ki jo je napisal Deepak Chopra, naslov pa je Knjiga skrivnosti; kdo sem, od kod prihajam, zakaj sem tu?

Nisem se prisla dalec, mi je pa do zdaj zelo zanimiva in trenutno razmisljam o tem poglavju:

Skrivnost #2: SVET JE V VAS

Spreminjanje realnosti

“Da bi si resnicno lahko prilastili drugo skrivnost, zacnite nase gledati kot na soustvarjalca vsega, kar se vam dogaja. Ena od enostavnih vaj za to je, da enostavno sedete, kjerkoli ze ste, in se ozrete okoli sebe. Ko vas pogled pade na stol, sliko, barvo zidov v vasi sobi, si recite: “To me predstavlja.” Naj vase zavedanje vsrka vse in sedaj se vprasajte:

Vidim red ali nered?

Ali vidim svojo unikatnost?

Ali vidim, kako se v resnici pocutim?

Ali vidim, kaj v resnici zelim?

Nekatere stvari iz okolja vam bodo dale odgovor v trenutku, druge spet ne. Svetlo, veselo popleskano stanovanje, odprto k svetlobi, predstavlja zelo drugacnostanje duha od temacnosti uporabne kleti. Vendar lahko razmetana, do vrha s papirji oblozena miza, predstavlja kar nekaj stvari: notranji nered, strah pred izpolnjevanjem obveznosti, sprejemanje premnogih odgovornosti, ignoriranje vsakodnevnih podrobnosti in tako naprej. To protislovje je dragoceno, kajti mi vsi izrazamo ter v isti sapi skrivamo, kdo smo. Vcasih izrazamo, kdo smo, drugic spet se odmaknemo od svojih resnicnih obcutenj, jih zanikamo ali pa jih prilagodimo tako, da so druzbeno sprejemljiva. Ce ste kupili tisto zofo samo zato, ker je bila poceni ali se vam je zdela “se kar v redu”, ce so stene bele samo zato, ker vam je bilo vseeno, kaksno barvo gledate, ce se bojite zavreci sliko samo zato, ker so vam jo poklonili sorodniki, se vedno vidite simbole tega, kako se pocutite. Ne da bi se poglabljali v podrobnosti, je mozno bezno pogledati na posameznikov osebni prostor in s precejsnjo natancnostjo zaznati ali je ta oseba zadovoljna s svojim zivljenjem ali ne, ali ima mocan ali sibek obcutek svoje identitete, ali je veren ali ne, ali ceni bolj red od kaosa, ali se pocuti optimisticno ali obupano.

In sedaj vstopite v svoj osebni svet. Ko ste s svojo druzino ali prijatelji, poslusajte s svojim notranjim usesom, kaj se dogaja. Vprasajte se:

Ali slisim sreco?

Ali me druzenje s temi ljudmi navdaja z obcutkom, da sem ziv, da sem zivahen?

Ali slisim morda podton utrujenosti?

Je to samo domaca rutina ali pa ti ljudje v resnici ustrezajo drug drugemu?

Kakorkoli ze odgovorite na ta vprasanja, ocenjujte svoj svet in tisto, kar se dogaja v vas. Drugi ljudje so, kakor predmeti, ki vas obkrozajo, vase ogledalo. Sedaj pa vklopite porocila in namesto, da bi jih gledali kot nekaj, kar se dogaja “tam zunaj”, se uglasite na njih. Vprasajte se:

Ali se zdi svet, ki ga vidim, varen ali nevaren?

Ali cutim strah in nemoc pred prihajajoco katastrofo ali me to morda zabava in scegeta?

Kadar so novice slabe, ali gledam se dalje v osnovi zato, da bi me to razvedrilo?

Kateri del mene predstavlja ta program? Del, ki vztraja, na enem problemu za drugim, ali del, ki hoce najti odgovore?

Ta vaja razvija nov nacin zavedanja. Uacenjajte zmanjsevati navado, da se vidite kot izolirano, loceno enoto. Rojevati se zacenja spoznanje, da je ves svet nikjer drugje, kakor v vas samih. “

Precej tezka knjiga je, biti moras zelo zbran, da ji lahko 100% sledis + ne mores je prebrati naenkrat. Dalec od tega.

Again.. po moji glavi se podi milijon enih misli. Zunaj pada dez, just the way I like it. Na drobno, cisto tiho. Precej temno je zunaj, oblaki so se zbrali. Obozujem tako vzdusje. Prizgem si svecke, stojim pred oknom, zrem v dezne kaplje in si predstavljam, da me od zadaj objame. Oh.. I feel so safe just thinking about it..

I like daydreaming.